V ruskih nočnih napadih na Ukrajino umrlo najmanj šest ljudi

Ruski napad na Višgorod, ki leži okoli 15 kilometrov severno od Kijeva, je terjal eno smrtno žrtev, 19 ljudi je ranjenih. Med njimi so tudi štirje otroci, je sporočil guverner kijevske regije Mikola Kalašnik.

Kot še povzema francoska tiskovna agencija AFP, so reševalci evakuirali prebivalce poškodovane stavbe, v kateri je ob napadu izbruhnil požar.

Minulo noč pa je v ruskih napadih po vsej Ukrajini umrlo najmanj pet civilistov, najmanj 38 je bilo ranjenih, so po poročanju ukrajinskih medijev danes sporočile regionalne oblasti. Tarča napadov sta bili med drugim regiji Herson in Doneck, od koder poročajo o po dveh mrtvih in več ranjenih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na družbenem omrežju X danes sporočil, da je Rusija ponoči proti Ukrajini izstrelila 122 dronov in dve balistični raketi. Ta teden pa je proti sosednji državi izstrelila skupaj 66 raket, skoraj 1400 dronov in 1.100 vodenih izstrelkov.

Zelenski je tudi sporočil, da je Kijev uskladil svoje sankcije proti ruskim posameznikom in podjetjem s sankcijami ZDA in uvedel omejitve za naftni družbi Rosneft in Lukoil. Kot je zapisano na predsednikovi spletni strani, je Ukrajina uvedla sankcije proti 26 pravnim osebam, povezanim z energetskim sektorjem, vključno z Rosneftom in njegovimi hčerinskimi družbami ter podjetji, ki pripadajo skupini Lukoil.

V noči s petka na soboto so bili v ruskem napadu z brezpilotnim letalnikom in raketami na Kijev in istoimensko regijo ubiti trije ljudje, več sto tisoč ljudi po državi pa je ostalo brez elektrike.

Pogajalska ekipa v soboto odpotovala v ZDA

Medtem ko potekajo prizadevanja za končanje vojne. Vodja ukrajinskega sveta za nacionalno varnost Rustem Umerov je v soboto na čelu pogajalske ekipe odpotoval v ZDA. Kot je sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, je njegova naloga doseči oblikovanje konkretnih ukrepov za končanje vojne.

Prvotni mirovni predlog, ki ga je Washington pripravil brez sodelovanja evropskih zaveznic Ukrajine, naj bi med drugim predvideval umik Kijeva iz Donbasa, ZDA pa bi de facto priznale polotok Krim ter Doneško, Krimsko in Lugansko regijo kot ruske. ZDA so prvotni osnutek po kritikah iz Kijeva in EU nekoliko spremenile, vendar trenutna vsebina ostaja nejasna, dodaja AFP.

Svoje videnje konca vojne v Ukrajini pa je za nemški časnik Welt am Sonntag podal tudi madžarski premier Viktor Orban. "Edina možna trajna rešitev je, da povojni red sloni na temeljnem načelu, da Ukrajina znova postane tamponska država, kakršna je bila nekoč," je dejal.

Spomnil je na geopolitična razmerja po širitvi Nata leta 1999, ki je vključevala Poljsko, Češko in Madžarsko. Takrat je po njegovih besedah mir v Evropi omogočal nevtralen položaj Ukrajine. To ravnovesje se je po njegovih besedah od takrat porušilo tako zaradi zahodnih prizadevanj za vključitev Ukrajine v Nato kot zaradi agresivnega vojaškega odziva Rusije.

Spregovoril je tudi o ozemeljskih zahtevah, pri čemer meni, da bo ozemeljsko popuščanje Kijeva neizogibno. Poleg tega je po njegovem prepričanju nujno opustiti pot Ukrajine v Nato, slednji pa se mora z Rusijo dogovoriti o prihodnji velikosti in oborožitvi ukrajinskih sil.

Ameriški mirovni načrt za končanje vojne po njegovem odraža realnost. Čas je na strani Rusije, je menil in dodal, da dlje kot se bo odlašalo z mirom, več ozemlja in človeških življenj bo Ukrajina izgubila.